Jer 22 | SloKJV | STEP | Tako govori Gospod : „Pojdi dol k hiši Judovega kralja in tam spregovori to besedo

Jeremiah 22

22. Poglavje

1 Tako ^{▼▼[Okoli leta 609 pred Kristusom.]} govori Gospod: „Pojdi dol k hiši Judovega kralja in tam spregovori to besedo 2 in reci: ‚Poslušaj besedo od Gospoda, oh Judov kralj, ki sediš na Davidovem prestolu, ti in tvoji služabniki in tvoje ljudstvo, ki vstopate pri teh velikih vratih. 3 Tako govori Gospod: ‚Izvršujte ^b sodbo in pravičnost ter oplenjenega osvobodite iz roke zatiralca. Ne delajte napačno, ne delajte nasilja tujcu [niti] osirotelemu niti vdovi niti ne prelivajte nedolžne krvi na tem kraju. 4 Kajti če zares storite to stvar, potem ^c bodo tam, pri velikih vratih te hiše, vstopali kralji, sedeči na ^{▼▼na…: hebr. za Davidom na njegovem.} Davidovem prestolu, jahajoči na bojnih vozovih in na konjih, on, njegovi služabniki in njegovo ljudstvo. 5 Toda če ne boste poslušali teh besed, prisežem pri sebi,‘ govori Gospod, ‚da bo ta hiša postala opustošenje.‘ 6 Kajti tako govori Gospod hiši Judovega kralja: ‚Ti si mi Gileád in glava Libanona, vendar te bom zagotovo spremenil [v] divjino in mesta, ki niso naseljena. 7 Zoper tebe bom pripravil uničevalce, vsakogar s svojimi orožji. Posekali bodo tvoje izbrane cedre in jih vrgli v ogenj. 8 Številni narodi bodo šli mimo tega mesta in vsak človek bo rekel svojemu sosedu: ‚Zakaj ^e je Gospod tako storil temu velikemu mestu?‘ 9 Potem bodo odgovorili: ‚Ker so zapustili zavezo Gospoda, svojega Boga in oboževali druge bogove ter jim služili.‘

10 Ne jokajte za mrtvim niti ne žalujte za njim, temveč boleče jokajte za tistim, ki gre proč, kajti ne bo se več vrnil niti ne bo videl svoje domače dežele. 11 Kajti tako govori Gospod glede Jošíjevega sina Šalúma, Judovega kralja, ki je zakraljeval namesto svojega očeta Jošíja, ki je odšel iz tega kraja: ‚Tja se ne bo več vrnil,‘ 12 temveč bo umrl na kraju, kamor so ga odvedli v ujetništvo in ne bo več videl te dežele.

13 Gorje tistemu, ^f ki svojo hišo gradi z nepravičnostjo in svoje sobe s krivico; ki brez plačil uporablja pomoč svojega soseda in mu ne daje za njegovo delo; 14 ki pravi: ‚Zgradil si bom široko hišo in velike ^{▼▼velike: hebr. zračne.} sobe‘ in ji izreže okna; ^{▼▼okna: ali, moja okna.} in ta je obložena s cedrovino in pobarvana z živo rdečo. 15 Mar boš kraljeval, ker se zapiraš ^{▼▼[zapiraš: hebr. tekmuješ, ponašaš.]} s cedrovino? Mar ni tvoj oče jedel, pil, izvajal sodbo in pravico in je bilo potem dobro z njim? 16 Sodil je primer revnega in pomoči potrebnega; tedaj je bilo dobro z njim. Ali ni bilo to poznati mene?‘ govori Gospod. 17 Toda tvoje oči in tvoje srce sta zgolj za tvojo pohlepnost, za prelivanje nedolžne krvi, za zatiranje in za nasilje, ^{▼▼nasilje: ali, vdor.} da ga počneš. 18 Zato tako govori Gospod glede Jojakíma, Jošíjevega sina, Judovega kralja: ‚Ne bodo žalovali za njim, rekoč: ‚Ah, moj brat!‘ ali ‚Ah, sestra.‘ Ne bodo žalovali za njim, rekoč: ‚Ah, gospod!‘ ali ‚Ah, njegova slava!‘ 19 Pokopan ^{▼▼[Okoli leta 599 pred Kristusom.]} bo s pokopom osla, povlečen in vržen bo naprej onkraj velikih vrat [prestolnice] Jeruzalem.

20 § ^{▼▼[Okoli leta 599 pred Kristusom.]} Pojdi gor na Libanon in jokaj; povzdigni svoj glas v Bašánu in jokaj iz prehodov, kajti vsi tvoji ljubimci so uničeni. 21 Govoril sem ti v tvojem ^{▼▼tvojem…: hebr. tvojih uspevanjih.} uspevanju, toda praviš: ‚Ne bom poslušala.‘ To je bil tvoj način od tvoje mladosti, da ne ubogaš mojega glasu. 22 Veter bo pojedel vse tvoje pastirje in tvoji ljubimci bodo šli v ujetništvo. Potem boš zagotovo osramočena in zbegana zaradi vse svoje zlobnosti. 23 Oh prebivalec ^{▼▼prebivalec: hebr. prebivalka.} Libanona, ki delaš svoje gnezdo na cedrah, kako pomilovanja vredna boš, ko pridejo nadte ostre bolečine, bolečina kakor ženski v porodnih mukah! 24 Kakor jaz živim,‘ govori Gospod ‚čeprav bi bil Konija, sin Jojahína, Judovega kralja, za pečat na moji desnici, bi te vendar od tam izruval 25 in te izročil v roko tistih, ki ti strežejo po življenju in v roko tistih, katerih obraza se bojiš, celo v roko babilonskega kralja Nebukadnezarja in v roko Kaldejcev. 26 Vrgel te bom ven in tvojo mati, ki te je nosila, v drugo deželo, kjer nista bila rojena, in tam bosta umrla. 27 Toda v deželo, kamor se ^{▼▼se…: hebr. sta povzdignili svoj um, da bi se vrnili, tja se ne bosta vrnili.} želita vrniti, tja se ne bosta vrnila. 28 Ali je ta mož Konija preziran, polomljen malik? ^{▼▼[malik: hebr. lončena posoda, ali, boleče delo, ali, ostra bolečina.]} Ali je on posoda, v kateri ni zadovoljstva? Zakaj so izvrženi, on in njegovo seme in so vrženi v deželo, ki je ne poznajo?‘ 29 Oh dežela, dežela, dežela, poslušaj Gospodovo besedo. 30 Tako govori Gospod: ‚Zapiši tega moža brez otrok, moža, ki ne bo uspeval v svojih dneh, kajti noben mož iz njegovega semena ne bo uspeval, sedeč na Davidovem prestolu in ne bo več vladal v Judu.‘“